Pred vstopom v šolo

Od otrok se pričakuje, da imajo pred vstopom v šolo razvite določene veščine, ki so predpogoj za uspešno opismenjevanje – imenujejo se PREDOPISMENJEVALNE VEŠČINE. Le te lahko organiziramo na naslednja področja:

  1. finomotorične spretnosti,
  2. orientacija na telesu, v prostoru in na ploskvi,
  3. vidno zaznavanje in razlikovanje,
  4. fonološko zavedanje.

 

Finomotorične spretnosti:

Finomotorične spretnosti vključujejo gibe ali kombinacijo gibov malih mišic rok in oči. Te spretnosti se začnejo razvijati ob rojstvu in so ključnega pomena za prijemanje in manipuliranje z objekti (pripomočki za pisanje, hranjenje, rezanje in osebno nego). Pred vstopom v šolo bi naj imel otrok razvite naslednje finomotorične spretnosti: prevladovanje ene roke, pincetni prijem, triprstni prijem, sledenje premikajočemu predmetu z očmi (glava miruje), rezanje zapletenih oblik z manj kot 1cm odstopanjem, risanje razpoznavnih podob, odvijanje pokrova in zapenjanje gumbov, manipuliranje z majhnimi predmeti…

Razvoj fine motorike se povezuje tudi z razvojem govora. Razvoj govora lahko spodbujamo z vajami gibanja prstov (Ivančič, 2017).

Natančneje so vaje za razvoj fine motorike opisane tukaj.

 

Orientacija na telesu, v prostoru in na ploskvi:

Otroci se orientacije učijo postopoma. Najprej razvijejo orientacijo na telesu, nato v prostoru in na koncu na ploskvi (papirju). Pri orientaciji na sebi mora otrok prepoznati dele svojega telesa in njihove lokacije (zgornja/spodnja, sprednja/zadnja, desna/leva stran telesa). Otrok tako dobi znanje o velikosti, obliki in strukturi ter prostorski urejenosti delov telesa, kar je zelo pomembno kasneje pri delu v šoli. Izkušnje prenese v prostor in na ploskev. Šele ko otrok razlikuje parne dele telesa (npr. leva in desna roka), začne razlikovati in razumevati razpored predmetov v prostoru. Otrok mora za dobro prostorsko orientacijo prepoznati levo in desno stran, smeri zgoraj in spodaj ter spredaj in zadaj. Pomembno je tudi poznavanje številnih predlogov (pred, za, nad, pod, na desni, na levi…).

Na ploskvi pa mora otrok usvojiti strani: zgoraj, spodaj, levo, desno in na sredini. Vedeti mora, da beremo in pišemo od leve proti desni. Orientacija na ploskvi je izrednega pomena za uspešno šolsko delo (Pišek, 2012).

Vaje za razvoj orientacije na telesu, v prostoru in na ploskvi najdete tukaj.

 

Vidno zaznavanje in razlikovanje:

Zaznavna zmožnost sestavljajo vidno zaznavanje, vidno razlikovanje in sposobnost identifikacije. Predšolski otroci zaznavajo celostno in globalno (del vidijo kot celoto, ob celoti pa ne zaznajo posameznih delov). Niso še sposobni zaznavati in razločevati podrobnosti. Po otrokovem četrtem letu, pa se vse bolj razvija pozornost, sposobnost analize znanega in sintezo delov v celoto.

Najprej se torej razvije vidno zaznavanje. Sem spada prepoznavanje znakov, piktogramov, znanih besed, itd… Dojenček najprej znane obraze od neznanih, z odraščanjem pa postane pozoren na vse bolj zapletene vzorce. Najprej ločijo predmete iz svoje okolice, nato druge oblike (geometrijski liki) in na koncu črke.

Potem se razvije vidno razlikovanje. Gre za sposobnost medsebojnega ločevanja posameznih znakov, vzorcev ali simbolov.

Zadnja stopnja pa je sposobnost identifikacije. Na tej stopnji otrok prepozna in si tudi zapomni različne vzorce in oblike. Ta sposobnost zahteva usvojene sposobnosti zaznavanja, razlikovanja in pomnjenje. Otroci bi naj šele pri šestih ali sedmih letih postali pozorni na zaporedje oblik v vzorcu (Lakošeljac, 2016).

Vaje za spodbujanje vidnega zaznavanja in razlikovanja najdete tukaj.

 

Fonološko zavedanje:

Fonološko zavedanje predstavlja skupek sposobnosti, ki zajemajo prepoznavanje in manipulacijo delov govora, npr. prepoznavanje glasov, rim in zlogov, sinteza in analiza glasov ipd… Ustrezno razvito fonološko zavedanje je predpogoj za usvajanje branja in pisanja, njegov razvoj pa je odvisen tudi od jezika, ki ga otrok govori. Hitreje ga usvojijo otroci, ki prihajajo z jezikovnih območij, kjer je zapis besed enostavnejši. Tako je pri učencih, ki imajo težave na področju branja in pisanja, zelo pomemben trening fonološkega zavedanja. Nekaj vaj lahko najdete tukaj.

Zaporedje, po katerem se razvija fonološko zavedanje glede na zahtevnost različnih stopenj:

– prepoznavanje rim (slušno prepoznavanje in oblikovanje rim),

– razčlenjevanje stavkov (otrok razdeli stavek na besede)

– spajanje zlogov v besede in razčlenjevanje besed na zloge,

– spajanje in razčlenjevanje začetnih in končnih delov besede (razčlenjevanje besede na dva dela ter spajanje oz. ustvaranje nove besede iz začetnega ali končnega dela stare besede),

– spajanje in razčlenjevanje besed na posamezne foneme (manipuliranje s posameznimi fonemi znotraj besede) (Povše, 2016).

 

 

Share on FacebookTweet about this on TwitterPrint this page